Kljub priljubljenosti diet brez ogljikovih hidratov, ki so v zadnjih letih v razmahu, se vračamo k dejstvu, da je uživanje ogljikovih hidratov (enako kot beljakovin in maščob) osnova zdrave prehrane. Pri tem seveda vzpodbujamo uživanje kompleksnih ogljikovih hidratov, vitaminov in mineralov kakršne najdemo v žitaricah. Poleg tega, da nam dajejo energijo za gibanje in delo, so tudi najpomembnejši vir energije za živčevje. Druga pomembna stvar pri žitaricah, ki jo je vredno izpostaviti pa so vlaknine. Vlaknine so pomembne za našo prebavo, saj pospešijo delovanje prebavnih encimov, prispevajo pa tudi k boljši absorpciji maščob in pomagajo izločati odpadne snovi iz telesa, ki v nasprotnem primeru zastajajo v črevesju in so velikokrat vzrok za nastanek marsikaterih bolezni. Strokovnjaki se vse bolj strinjajo, da naše zdrave izhaja iz prebave, torej bi uravnotežena prehrana morala biti prvi korak k dobremu počutju in dolgoročnemu zdravju, izogibanje živilom zaradi trenutnih trendov pa manj pogosto. 

Žita so naš spremljevalec že stoletja in niso “slaba” sama po sebi, vendar so bolj problematični procesirani izdelki iz žit, ki so zaradi procesov predelave prazni. Kompleksni ogljikovi hidrati, so za delovanje našega telesa esencialni, pusti ogljikovi hidrati, na primer izdelki iz bele moke, ki so tehnološko predelani pa so prehransko osiromašeni. 

Največji delež žit predstavljajo ogljikovi hidrati, v njih je sicer manj  beljakovin in maščob, so pa bogata z vitamini (B12, E, A) in rudninami (Ca, Fe, Na, K, Zn, Mg). 

Katera žita so tista “dobra”? 

-AJDA 
Ajda je lokalno in odporno živilo, ki ne potrebuje prekomerne oskrbe s škropivi in je zato zelo čista. Ajdova kaša in ajdova moka sta najbolj pogosta produkta, ki ju lahko uživamo na različne načine. Ajda NE vsebuje glutena. 
-JEČMEN 
Ječmen je pozabljeno živilo, ki pa postaja ponovno vse bolj priljubljeno, saj v velikih količinah vsebuje vse osnovne vodotopne vitamine in aminokisline, ki jih telo potrebuje za življenje. V zadnjem času je priljubljena tudi ječmenova trava, iz njegovih zrn pa lahko pripravimo juhe, priloge ali ga zmešamo z drugimi vrsti žit. Vsebuje veliko beljakovin in vlaknin, več kalcija kot mleko, in več vitamina C kot marsikatero sadje, vredno je omeniti tudi vsebnost vitamina B, karotenov in folne kisline.
-PROSO 
Včasih vsakdanja jed je v zadnjih letih, tako kot ječmen, pozabljena. Živila kot so kvinojaamaranth ipd., so prevladala kot trend, naša lokalna žita pa včasih obravnavamo kot “hrano revežev”. Z uvajanjem ekoloških načinov predelave pa se je pridelava žit v zadnjem času spet povečala. Proso vsebuje ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe, veliko fosforja, magnezija, kalija, železa, kalcija in vitamine B. Je naraven antibiotik, čisti črevesje, ne vsebuje glutena. Vsebuje vse tisto, kar organizem potrebuje: za rast las in nohtov, kvaliteto zob, budnost čutil.  

Zaradi vseh teh pozitivnih lastnosti žit, si želim, da bi jih bolj pogosto vpeljali v svoje jedilnike. Sama jih uživam v obliki juh, kot sestavino glavnega dela obroka z zelenjavo ali kot priloge. Juhe z žiti so lahko del vašega glavnega obroka, hitro pripravljena malica v službi ali topla, lahko prebavljiva hranilna večerja pred spanjem.